harmonija sfer

avtor: Moreh

Vse je v stanju vibracije: svetloba, zvok in "fizična materija". Smo kompleksi vibracij, ki jih obdajajo drugi oddajniki in sprejemniki vibracij. Vse skupaj tvori nenehno razvijajoči se orkester.

harmonija naših življenj

Ena od najbolj temeljnih frekvenc v našem življenju je cirkadiani ritem dneva in noči. Gre za 24-urni cikel, ki uravnava biokemične in fiziološke procese živih bitij. Izraženo v Hz (ciklih na sekundo) bi lahko rekli, da ima nizko frekvenco: 1,16E-05. Vsak ton ali frekvenca najde svoj odsev v naslednji oktavi. Kot oberton resonira pri isti frekvenci kot osnovni ton:

Na enak način je mogoče določiti nadton cirkadianega ritma. Triindvajseti oberton ima frekvenco 194 Hz, kar je ton, ki se udobno nahaja v območju slišnosti. Če bi nadaljevali s podvajanjem frekvenc, bi sčasoma zapustili slišni spekter in vstopili v svetlobni spekter. Tako nekateri filozofi določene barve povezujejo s planetarnimi (rotacijskimi) frekvencami. Toda vrnimo se na področje zvoka. Navedli smo, da ni nič drugega kot mreža vibracij, ki je podlaga trdnosti materije. Spekulativna glasba gre še dlje in trdi, da je ves kozmos v svojih višjih načinih obstoja slišen, tako kot so nekaterim mistikom nebesa in njihovi prebivalci vidni, kadar v oko ne udarjajo svetlobne vibracije.

kozmos kot urejen sistem

Preden se lotimo teme, kako uporabiti to znanje, moramo razumeti dve stvari: 1) kozmos kot urejen sistem in ne kot kaos ter 2) pomen nebesnega vpliva na naš biopsihološki sistem. Začnimo s prvo točko. Naš mali sončni sistem je lepo urejen, kot toni v akordu. Razdalje planetov do Sonca sledijo urejenemu matematičnemu redu, ki ga opisuje Bodejev zakon:

Vsakemu planetu po vrstnem redu, začenši z Merkurjem, pripišite številko.
(pri čemer upoštevamo tudi pas asteroidov med Marsom in Jupitrom, ki je bil najverjetneje nekoč tudi planet). Nato izberite planet in njegovemu številu prištejte 4, nato pa ga delite z 10. Tako dobite razdaljo planeta od Sonca v astronomskih enotah.

Pitagora je prvi uporabil izraz "harmonija sfer". Ta izraža idejo, da je celoten kozmični načrt tesno povezan z zakoni matematike in glasbe v času in prostoru. Aristotel je pitagorejsko filozofijo označil kot tisto, ki je vse stvari zreducirala na števila ali elemente števil in celotno vesolje opisala kot "Harmonijo in število". To idejo je pozneje preučeval Kepler, še danes pa to znanost in povezavo z zlatim redom še dodatno raziskujejo.

To nas pripelje do druge točke, ki jo je treba razumeti: nebesni vpliv na naš biopsihološki sistem. Centralni živčni sistem in uravnavanje endokrinih žlez kot pretvornikov življenjske energije sta tesno povezana s cirkadianim ritmom. Številni raziskovalci (na primer Rodney Collin) gredo še dlje in različne funkcije v človekovem telesu povezujejo z določenimi planetarnimi vplivi. Ne da bi se spuščali v podrobnosti, lahko mirno ugotovimo, da je človek kot mikrokozmos povezan z makrokozmosom, v katerem živi. Dan in noč, lunini cikli, morda pa tudi finejše vibracijske sile, ki jih prenašajo planeti.

uporaba

Ko enkrat sprejmete idejo, da ima lahko zvok (ali vibracije na splošno) izravnalni in harmonizacijski učinek (pa tudi moteči učinek), lahko znanost o harmoniji uporabite za vzpostavitev večjega ravnovesja v svojem življenju ali za uglasitev na določene energije. Poznamo absolutno in relativno harmonijo. Absolutno harmonijo lahko na primer določimo z uglaševanjem instrumenta. Stari so svoje instrumente uglaševali na A 432 Hz namesto na 440 Hz - in to z dobrim razlogom. Na spletu je veliko glasbenih primerov, ki jih lahko poslušate in sami ugotovite razliko. Pri uglaševanju instrumenta na 432 Hz je zvok bolj sproščujoč, medtem ko 440 Hz rahlo napne telo. Razlog za to je, da 440 Hz ni usklajen z makrokozmosom in mikrokozmosom. 432 Hz pa je usklajen in naravno resonira. Primer, kako se to kaže v mikrokozmosu: naš dih (0,3 Hz) in naš utrip (1,2 Hz) sta povezana s frekvenco spodnje oktave A 432 Hz (108 Hz) kot 1:360 in 1:90.

Zanimivo je, da je bila 432 Hz standardna višina zvoka številnih starih instrumentov in da se je šele pred kratkim (v 19. in 20. stoletju) standardna višina zvoka povečala na 440 Hz. To je bilo storjeno zato, da bi lahko igrali za večje občinstvo. Večje občinstvo (več fizičnih teles) absorbira več nižjih frekvenc, zato je bilo bolj verjetno, da bo višja višina "prodrla".

Eden najstarejših instrumentov na svetu je zvonec Yi Zeng (iz leta 423 pred našim štetjem). Uglašen je na standardno F4 s 345 Hz, kar pomeni, da je A = 432 Hz. Frekvenca 345 Hz je frekvenca platonskega leta! Podobno so številne stare orgle prav tako uglašene na A=432 Hz. (Petra, Cappella Gregoriana, Cappella Giulia in S. Maria Maggiore v Rimu imajo orgle uglašene na A 432 Hz.) V zgornjem izračunu od F do A sem uporabil izračun enakega temperamenta. Za tiste, ki jih zanimajo različne temperacije, kot je na primer pravična intonacija, se odpira povsem novo področje harmonike. Po večletnem raziskovanju sem našel sistem uglaševanja, ki omogoča, da se vse postavi na svoje mesto.

ključ

O tem sistemu uglaševanja bi rad povedal nekaj malega, ravno toliko, da se bo vsak resen učenec lahko začel učiti. Spodaj je slika planetarnega položaja, ki je prikazan na po meri izdelanem instrumentu (koncertini), ki je prikazan v naslovu tega članka.

Ključ ali rešitev uganke lahko deloma najdemo s primerjavo zahodnega DO - RE - MI s hindujskim SA - RI - GA. Natančna študija bo pokazala, da imata v tonskem spektru ključno vlogo SONCE in LUNA ali OČE in MATI. Med tema polaritetama ležita strast in sočutje, v središču tega tetraedra pa je vir. V tem spektru nenadoma dobijo mesto frekvence našega dihanja, platonskega leta itd. in razkrije se planetarni red frekvenc.

S tem razkritjem in pravilnim uglaševanjem okoli frekvence A 432 Hz prideta veselje in ravnovesje pri ustvarjanju glasbe, petju, prepevanju in dronanju svetih akordov, ki resonirajo globoko v nas in okoli nas. Za nadaljnji študij si lahko ogledate knjižnico Notranjega vrta o harmoniji in glasbi.

prevod: Justitius

opomba prevajalca: ker se v alkimističnih in hermetičnih besedilih pojavljajo termini, ki opisujejo koncepte, alegorije ali prenesene pomene, ki bi jih lahko zamenjevali za običajno uporabljane termine, so le-ti vedno pisani z veliko začetnico (recimo: Žveplo, Merkur in Sol) in sicer z namenom, da se ta razlika nedvoumno poudari. Branje (in tudi prevajanje) je lahko zato zelo zahtevno za popolno razumevanje (*), zato priporočam študij v skladu s starim rekom bralcem hermetičnih besedil:

"Lege, lege, lege, relege, ora, labora et invenies."
("Preberi, beri, beri, še enkrat preberi, moli in s trudom boš našel, kar iščeš.")

* v kolikor je prevod nerazumljiv preverite še osnovno besedilo v angleškem jeziku