življenje iniciata

avtor: Parusha

Vse okultne/ezoterične tradicije omenjajo iniciacije ali proces iniciacije. Kaj pomeni iniciacija in kaj obsega?

G. de Purucker definira "iniciacijo" takole:

V starodavnih časih je obstajalo sedem - in celo deset - stopenj iniciacije. Od teh sedmih stopenj so se tri ukvarjale z nauki, ki so predstavljali duhovno, duševno, psihološko in telesno pripravo in usposabljanje - to, kar so Grki imenovali katarza ali očiščenje. Ko je učenec veljal za dovolj očiščenega in usposobljenega, duševno stabilnega in duhovno umirjenega, so ga sprejeli v četrto stopnjo, ki je bila delno sestavljena iz učenj, delno pa iz neposrednega osebnega stika prek starodavnih mističnih procesov, ki so vsebovali strukturo in mehanizem vesolja. Na ta način je bila resnica pridobljena iz neposrednih osebnih izkušenj. Povedano drugače, učenčeva duša, njegova individualna zavest, je dobila pomoč, da se je lahko premostila z drugimi področji obstoja in le tako pridobila znanje in vpogled. Človeško bitje, duša, um, le te stvari vidijo, razumejo in zato poznajo tisto, kar sestavlja individualno entiteto samo." [ref. okultni glosar, str. 7].

Cilj starodavnih misterijev je bil, da bi kandidat izkusil učenje in tako pridobil globlje znanje in vpogled. Manjši misteriji vključujejo prve tri stopnje iniciacije. Grace Knoche je zapisala: "Za Male misterije sta značilna dva posebna elementa: (a) poučevanje o globlji znanosti o kozmosu in (b) dramatizirane predstave, ki prikazujejo, kaj mora iniciat prestati brez pomoči od zunaj v Velikih misterijih." [The Mystery Schools, str. 47]. Velike misterije zajemajo postajanje z osebno izkušnjo tistega, kar se je posameznik naučil v manjših misterijih. [p. 57]

Poleg formalnih iniciacij obstajajo tudi 'vsakodnevne iniciacije', ki jih moramo opraviti vsi. Kot ljudje se v vsakdanjem življenju vsi zapletamo v situacije, ki zahtevajo določen pristop, da bi prišli do rešitve. Lahko gre za majhne ali velike neuspehe in najrazličnejše različice tega, kar lahko človek doživi v svojih odnosih s soljudmi in živalmi. Če zadevna oseba izbere duhovni pristop k življenju iz katere koli tradicije, ga mora uporabiti v nastalih situacijah.

Tendenca, ki izhaja iz naše tradicionalne pogojenosti v današnji tehnološki družbi, je, da stvari postavljamo zunaj nas. Vse je "tam zunaj". Sreča je "tam zunaj", rešitev je "tam zunaj" itd. Toda v resnici je vse v našem dosegu, "tukaj". Rešitev je v vas samih. Zato mora pot voditi navznoter in ne navzven. Če se česa naučite na tečaju ali usposabljanju, morate znati to tudi uporabiti, ko je to potrebno v drugih okoliščinah. Vendar pa se pogosto zgodi, da lekcije niso integrirane. To pojasnjuje, zakaj znanja strokovnjakov pogosto ne prakticiramo doma, na primer pri pedagogih ali psihologih. Stvar se potem preveč približa - za mnoge ljudi zelo ogrožajoče! Na domu vodovodnega inštalaterja, na primer, pogosto prihaja do puščanja vode.

Če se učimo meditirati, moramo znati mirnost meditacije uporabiti v vsaki situaciji. V nasprotnem primeru ostane "tehnika" ali filozofska teorija. Kako pogosto se zgodi, da vidimo versko organizacijo, ki pridiga na en način, deluje pa na drug način? Enako velja za čarovniške skupine: ljudje razglašajo najrazličnejše visoke stopnje in dosežke, vendar se to ne odraža v njihovem vedenju. O tem, koliko smo nekaj dosegli, odločajo naša dejanja, in ne besede. Ko je bilo torej danih veliko vzvišenih obljub in ko smo se veliko stvari naučili, se postavlja vprašanje, kako ravnati s tistim sodelavcem, ki me vsak dan draži? Kako ravnati z nadležnimi strankami? Kako se spopadam s stresom? Kaj naj storim, ko nekdo naredi napako? Kako se obnašam do drugih? Kako ravnati ob hudi bolezni prijatelja ali ljubljene osebe? Kako ravnati ob umiranju ali smrti bližnjih? Vse te vsakodnevne situacije nam dajejo priložnost, da teoretično znanje uporabimo v praksi.

Usposabljanje uma, ki ga lahko izvajamo na različne načine, se v tibetanski budistični tradiciji imenuje Lojong. Po Wikipediji je Lojong:

... praksa urjenja uma v tibetanski budistični tradiciji, ki temelji na nizu aforizmov, ki jih je v 12. stoletju v Tibetu oblikoval Geše Chekhawa. Praksa vključuje izpopolnjevanje in prečiščevanje motivacije in odnosov. Približno devetinpetdeset pregovorov, ki tvorijo temeljno besedilo prakse urjenja uma, je zasnovanih kot niz protistrupov za nezaželene mentalne navade, ki povzročajo trpljenje. Vsebujejo tako metode za razširitev stališča v smeri absolutne bodhicitte, kot sta "Poišči zavest, ki si jo imel, preden si se rodil" in "Vse, kar zaznavaš, obravnavaj kot sanje", kot tudi metode za konstruktivnejši odnos do sveta z relativno bodhicitto, kot sta "Bodi hvaležen vsem" in "Ko gre vse narobe, obravnavaj nesrečo kot način za prebujanje".

Gre torej za to, da se naučite pogledati globlje in natančneje opazovati svoje navade, vedenje, okolje, način razmišljanja itd. Vse vpliva na to, kako se spopadate s temi vprašanji. Zlasti ko gre za "vzorce razmišljanja", ki predhodijo dejanjem, ta pa oblikujejo vedenjske vzorce. Resnično okultno usposabljanje ali vaje bodo razkrile te vzorce in vam pomagale, da se z njimi spoprimete na nov način. To je seveda počasen proces, pri katerem ni bližnjic. Vsak kamen piramide bo postavljen drug za drugim. Vzorcev ni mogoče spremeniti v trenutku.

Če se na primer udeležite iniciacije v ezoterično skupino, je to le prvi korak. Enako velja za branje ezoterične literature. Bistvo zadeve je: kako te nauke uporabite, kako jih doživite in vključite v svoje življenje? S katerim delom uma berete takšne nauke? Ko nadaljujemo pot in se učimo, kako ravnati v različnih situacijah, nas čakajo še večje preizkušnje. Te preizkušnje se lahko kažejo na različnih ravneh. Če si ogledate življenja svetnikov, adeptov in velikih učiteljev v kateri koli tradiciji, je jasno, da so pogosto morali prestati najtežje preizkušnje, da so morali vse opustiti in se popolnoma posvetiti služenju človeštvu, da bi človeštvu pomagali narediti korak naprej v njegovem razvoju.

Napredek ni povezan s psihičnimi ali paranormalnimi sposobnostmi, kot so jasnovidnost, telepatija, dar zdravljenja itd. Te psihične sposobnosti lahko pridejo na površje po naravni poti kot posledica duhovnega razvoja in so za začetnika pogosto bolj motnja kot sredstvo za napredek. Te sposobnosti so "naravne" in ne "dobre" ali "slabe"; prisotne so v vsakem človeku. Mnogi ljudje začnejo (ali nadaljujejo iz prejšnjega življenja, zavestno ali nezavedno) svojo duhovno pot, ker se zavedajo veliko več kot povprečen človek, in to je dobro. Vendar pa je pomembno, zlasti za začetnike, da ne poudarjamo razvoja teh sposobnosti. Veliko pomembneje se mi zdi, da najprej razvijemo etični kodeks, da ljubimo sočloveka in postanemo bolj "krepostni" ljudje. Vsi ti posebni darovi so potencialno prisotni v vsakem človeku in ko bo čas za to pripravljen, se bodo naravno manifestirali kot del izbire okultne/duhovne poti.

Če povzamemo, gre za to, da se moramo naučiti obvladovati in preoblikovati negativna čustva, ki jih lahko doživljamo vsak dan, kot so jeza, ljubosumje, sovraštvo, zavist, pohlep, agresija. Tibetanski mojster Lerab Lingpa Terton Sogyal je nekoč dejal:

Ne navdušuje me nekdo, ki lahko spremeni tla v strop ali ogenj v vodo. Pravi čudež je, če lahko nekdo osvobodi samo eno negativno čustvo.

To je vsakdanje življenje iniciata.

prevod: Justitius

opomba prevajalca: ker se v alkimističnih in hermetičnih besedilih pojavljajo termini, ki opisujejo koncepte, alegorije ali prenesene pomene, ki bi jih lahko zamenjevali za običajno uporabljane termine, so le-ti vedno pisani z veliko začetnico (recimo: Žveplo, Merkur in Sol) in sicer z namenom, da se ta razlika nedvoumno poudari. Branje (in tudi prevajanje) je lahko zato zelo zahtevno za popolno razumevanje (*), zato priporočam študij v skladu s starim rekom bralcem hermetičnih besedil:

"Lege, lege, lege, relege, ora, labora et invenies."
("Preberi, beri, beri, še enkrat preberi, moli in s trudom boš našel, kar iščeš.")

* v kolikor je prevod nerazumljiv preverite še osnovno besedilo v angleškem jeziku