avtor: Moreh
Q-skupina je kratica za Qabalah-skupino, študijsko skupino, ki nadaljuje tradicijo praktične Qabale oz. v nadaljevanju Kabale. Kabala pomeni "prejemanje" ali "od ust do ušes", kar se nanaša na osebni prenos znanja iz prejšnjih časov.
Cilj Kabale je prodreti na površje vsakdanje resničnosti, z razumskim raziskovanjem in mistično meditacijo raziskati nevidne duhovne svetove ter tako razumeti končni smisel in namen življenja. (ref: "The Tree of Life", W. Menzi, Z. Padeh, 1998).
Q-skupina se osredotoča na praktično Kabalo. Glavna orodja za kartiranje notranjih svetov in raziskovanje strukture resničnosti so mistična meditacija, vibracije in introspektivno raziskovanje. O praktičnih vidikih Kabale ni bilo objavljenih veliko publikacij. Posebne tehnike so se skozi stoletja prenašale v okviru hermetičnih bratovščin in podzemnih študijskih skupin, od mojstra do učenca, od ust do ušes. Težko je določiti natančen vir ali zgodovinske korenine teh praks. Omenjena sta dva vplivna učitelja: Isaac Luria (1534 - 1572) in Abraham Abulafia (1240 - 1291).
Luria je bil zelo napreden pri preučevanju stvarjenja sveta. Pri tem ni upošteval le teoretičnega vidika, temveč je poskušal razumeti fizični svet s preučevanjem drobnih sil resničnosti in notranjih svetov. Realnost je v tej luči videl kot večplastno. Naši običajni čuti zaznavajo le zunanjo, vidno manifestacijo, vendar pa je za njo mogoče odkriti nevidno razsežnost s strukturo, ki prežema ves obstoj. Prepoznamo štiri osnovne plasti resničnosti:
1) Svet Akcije. To je fizično vesolje in najbolj zunanja plast resničnosti, ki se kaže kot prostor, čas, snov in energija, zvezde, planeti in naša Zemlja.
2) Svet Oblikovanja. To je nevidna plast resničnosti, ki nam je najbližja. V starodavni kozmologiji je to svet angelov. Danes si ga lahko predstavljamo kot temeljni tok, ki oblikuje našo resničnost, kot je na primer gravitacija, magnetizem ali zakoni harmonije v glasbi. Deloma ga opisujejo fizikalni zakoni, deloma pa še ni opredeljen z zakoni. Ker je tesno povezan z materialnim svetom, lahko z razumom in domišljijo, znanostjo, umetnostjo in alkimijo sklepamo o tem skritem svetu. Qabalist poskuša ta sklepanja razširiti tudi na globlje plasti resničnosti.
3) Svet Stvarstva je naslednja plast resničnosti, ki je še bolj nestanovitna kot svet oblikovanja. To je plast prvih začetkov, ki vsebuje semena tistega, kar lahko nastane. To je najvišje področje, ki ga lahko ljudje doživijo na najglobljih ravneh meditacije.
4) Svet Emanacije je najgloblja plast resničnosti in tista, ki je najbližje neskončnemu. Zaradi njegove bližine Neskončnemu ga ni mogoče neposredno izkusiti. Vendar pa so qabalisti razvili različne metode, ki jim omogočajo sklepanje o znanju o njegovi notranji strukturi in doživljanje le-te.
Razmerje med neskončnim in končnim vključuje vrsto stopenj, ki se začnejo z dejanjem krčenja in/ali prikrivanja, ki se imenuje Tzim-Tzum. Del prikrivanja, ki ga je mogoče zlahka zajeti v svetu delovanja, se kaže kot prostor, čas in materija. Obstaja tudi nekakšen vmesni svet, ki nosi načrt manifestacije in deluje kot prvotni vzorec med Neskončnim in prikritim svetom: to je Svet Adama Kadmona. Ta prvotni vzorec vsebuje deset sfer (imenovanih sefirote), ki so v popolnem ravnovesju. To se imenuje Prvo drevo, vendar je treba opozoriti, da se razlikuje od Drevesa življenja, kot ga poznamo v Svetu Delovanja. Razlika je v prisotnosti Daatha in položaju Malkutha, opis tega pa presega okvir tega uvoda.
V kabalistični kozmologiji je bilo drevo razbito, ko je nastal svet. Iz razbitih lupin njegovih desetih sfer je nastal svet: "Svet točk". To je bil kaos nedelujočih delov. Življenje je bilo zaradi tega v izgnanstvu. Najnižja sfera Malkutha (zemeljsko kraljestvo in sfera materije) se je ločila od božanskega vpliva nadnaravnega (najvišje sfere) in se pomešala z lupinami. Tako je nastalo bojno polje za interakcijo med Dobrim in Zlim, kjer je človek postal popotnik v puščavi. To je struktura našega vsakdanjega življenja in prav v Malkuthu se mora odvijati vsaka smiselna alkimija, tako v duhovnem kot v fizičnem smislu. Ko delamo na tej alkimiji, sodelujemo v procesu dviga drevesa ali obnove drevesa. Svetu obnove se približamo tako, da ponovno vzpostavimo Drevo Adama Kadmona.
Medtem ko je Luria raziskoval in opisoval nevidne svetove s podobami, se je Abulafia podal na podobno potovanje, vendar predvsem s pomočjo vibracij. Uporaba podob in zvokov je enako veljavna in se dopolnjuje. Kombinacija Lurijevih podob z Abulafijinimi vibracijskimi tehnikami je izjemno učinkovit način za napredovanje v notranje svetove in prakticiranje notranje alkimije. Zato so že stari starci trdili, da se "z imeni in podobami prebujajo in ponovno prebujajo vse moči". S tema dvema načinoma lahko pridobimo dostop do sil, ki sestavljajo človekovo dušo. Ko se naučimo pridobiti ta dostop, lahko začnemo spreminjati sile, ki nas omejujejo.
Dolgoletna praksa je prinesla številne praktične meditativne vaje, ki omogočajo prav to. Tehnike, ki nezavedno dvignejo do Nešame (Višjega Jaza), da bi obnovile Drevo. Univerzalni cilj alkimistične poti, razvoj duše, ima lahko koristi od poznavanja kabalistične teorije v kombinaciji s takšnimi meditativnimi praksami.
Trenutno v to študijsko skupino ne sprejemamo novih študentov.
prevod: Justitius
opomba prevajalca: ker se v alkimističnih in hermetičnih besedilih pojavljajo termini, ki opisujejo koncepte, alegorije ali prenesene pomene, ki bi jih lahko zamenjevali za običajno uporabljane termine, so le-ti vedno pisani z veliko začetnico (recimo: Žveplo, Merkur in Sol) in sicer z namenom, da se ta razlika nedvoumno poudari. Branje (in tudi prevajanje) je lahko zato zelo zahtevno za popolno razumevanje (*), zato priporočam študij v skladu s starim rekom bralcem hermetičnih besedil:
"Lege, lege, lege, relege, ora, labora et invenies."
("Preberi, beri, beri, še enkrat preberi, moli in s trudom boš našel, kar iščeš.")
* v kolikor je prevod nerazumljiv preverite še osnovno besedilo v angleškem jeziku