Alembik je steklena posoda, ki je najpomembnejša v spagirskih ali alkimističnih delih. Brez tega dela ne morete izdelati žganih pijač, ki so tako pomembne v naši umetnosti. Danes ni lahko najti steklarskega mojstra, ki bi izdelal alembik, kakršne so uporabljali naši stari mojstri. V nekaterih primerih lahko uporabite bakreni alembik, kadar pa je treba opraviti destilacijo kisa ali kislih žganj, mora biti alembik iz dobrega borosilikatnega stekla.
Retorte s prostornino 2 ali 3 litre so zelo prostorne in jih je težje najti. Zato boste morali poiskati steklarskega mojstra, ki vam lahko izdela tak steklen alembik.
Kukurbit je balon z okroglim ali stožčastim dnom (Erlenmeyer), s prostornino 2 ali 3 litre. Cev alembika je nekoliko težje narediti. Mojster steklar uporablja kroglasti balon iz borosilikatnega stekla, ki ga segreva v bližini kroga in ga potisne v notranjost ter tako ustvari konkavnost, v kateri se zgoščene tekočine odlagajo. Za trilitrsko posodo mora biti balon alembika velik vsaj 1,5 litra.
Nato v vdolbino alembika vgradi 25 cm dolgo stožčasto cev (rog), da se lahko kondenzirane tekočine, ki se usedajo v tej vdolbini, odvajajo v zunanjost. Na koncu te konične cevi naredi konektor z obrusom. Na kolenu ali vratu krmila se prilagodi moški spoj z obrusom, v kukurbitu pa ženski spoj enake velikosti. Če je kukurbit večji, mora ustrezno večji tudi konektor.
Sprejemna posoda bo izdelana iz 2-litrskega kroglastega steklenega balona s kratkim vratom in ženskim konektorjem. Ker je kljun stožčaste cevi (rog) krmilnika, je treba izdelati ustrezen adapter, ki omogoča povezavo med njima. Ta adapter ima na enem koncu ženski, na drugem koncu pa moški.
Sprejemni balon bo imel v trebuhu luknjo za zrak, brez katere bi alembik eksplodiral zaradi previsokega tlaka v njem. Nekateri pravijo, da smo pri uporabi pripomočkov, podobnih našim prednikom, preveč konservativni, resnica pa je, da še nismo našli ustreznih nadomestkov, ki bi lahko opravili enako delo v potrebnih količinah.
Tisti, ki izdeluje z običajnimi steklenimi deli, naj nam pove postopek in uporabljeno opremo, saj nam bo tako prihranil veliko denarja, če je ta izvedljiva. Podobno je z obtočnimi črpalkami ali inkubatorji, ki jih trenutno sestavljata dve vazi. Spodnja posoda je lahko 1-litrski stekleni balon z okroglim dnom ali Erlenmeyer z ženskim konektorjem z obrusom. Zgornja posoda ima običajno polovico prostornine spodnje ali 500-ml in moškim konektorjem.
Vrhnja posoda ima na vrhu kapilarno zračno odprtino, da se prepreči, da bi zaradi notranjega pritiska vrhnja posoda poskočila zaradi pritiska in se razbila. Cirkulacija traja več dni in včasih tudi mesece, zato je primerno imeti na voljo dve ali tri take posode. Tudi 500-mililitrska retorta s tubuluro (rogom) bo nepogrešljiva, da bomo lahko naredili nekatere kovinske tinkture in rastlinsko Primarno bit (Ens), ki jo ni mogoče narediti v drugi vazi.
Običajno v retorti kljun tubule (roga) nima moškega konektorja. Priročno je naročiti enega in pozneje uporabiti adapter za sprejemno vazo, ki je v tem primeru lahko 500-mililitrski kroglasti balon s kratkim kolenom in z ženskim koektorjem. Kot vir toplote obstajata dve možnosti. Ekonomičnejša je električni grelni plašč ali grelna plošča z regulatorjem temperature, ki se uporablja v kemijskih laboratorijih.
Uporabi se lahko tudi majhen plinski štedilnik. V tem primeru boste morali za peščeno kopel uporabiti emajlirano železno posodo. Izberite dovolj velik lonec, vendar ne prevelik, in vanj dajte presejan droben pesek, ki ste ga prej dobro sprali. Na dno lonca najprej položite plast peska. Nato vanj položite kukurbit, nato pa še preostali pesek, tako da bo segal dva ali tri centimetre nad dno kukurbita.
Prav tako je primerno, da okoli dela kukurbita, ki štrli iz lonca, položite aluminijasto folijo. S tem preprečite, da bi se steklo zaradi temperaturne razlike razbilo, poleg tega pa preprečite kondenzacijo tekočin na stenah kukurbita in vse pare, ki izhajajo iz snovi, odvedete neposredno v glavo alembika. Potrebovali boste tudi ustrezno oporo za sprejemno posodo, ki se uporablja v kemijskih laboratorijih. Tako boste imeli popoln alembik, ki vam bo omogočil destilacijo žganih pijač, ki jih boste potrebovali v svojih delih.
Idealno bi bilo, če bi imeli tudi enak šestlitrski alembik, saj destilacija 50 litrov vinskega žganja, kisa ali rastlinskih eteričnih olj v trilitrskem alembiku ni preveč praktična. Brez tega aparata ne morete izdelovati žganih pijač, ki so tako pomembne v naši umetnosti. Danes ni lahko najti steklarskega mojstra, ki bi lahko izdelal alembik, kakršnega so uporabljali stari mojstri.
Kot grelnik za 2-litrski alembik lahko s pridom uporabimo manjši električni kuhalnik, ki je sestavljen po enakih standardih kot grelnik za 6-litrski alembik. Ko kupite električni kuhalnik, vzemite dvolitrski balon ali Erlenmeyer, da preverite, ali se zlahka vstavi v kuhalnik.
Odločite se lahko tudi za naslednjo rešitev. Nabavite lonec iz debelega aluminija z notranjim premerom 17 cm in višino 15 cm. Prav tako nabavite majhen prenosni električni štedilnik z močjo 1 kW brez izbirnika temperature, torej namesto starega modela z oporo za noge. Okrogla kovinska škatla, v kateri je nameščen ognjevzdržni keramični kalup z uporom, ne sme imeti premera več kot 13 cm. Pri tem modelu štedilnika se po demontaži zgornjega kovinskega dela, v katerem je ognjevzdržni keramični kalup z uporom, le-ta loči od kovinskega ohišja. Navedeni škatli sta med seboj povezani z vijakom in matico. Pred demontažo odklopite žice upora s priključne sponke in označite njen položaj. Z električnim vrtalnikom izvrtajte v sredino spodnjega dela posode luknjo zadostnega premera, da bo vijak lahko prosto potekal.
Nato postavite kovinsko škatlo v lonec, uvedite vijak v ustrezno luknjo in označite mesto, kjer bosta žici šli skozi kovinsko škatlo, ki vsebuje upor, in tam naredite dve luknji v loncu, da bosta ti dve žici lahko šli skozi. Ponovno postavite škatlo v lonec, da bi v sredinsko luknjo in kovinsko podporo uvedli vijak, nato pa poskrbite za prehod žic z uporom skozi odprti luknji v loncu.
Z eno roko držite kovinsko škatlo z ognjevzdržnim materialom in uporom, na vijak namestite podložko in vijak privijte na ustrezno matico. Ne pozabite preveriti, ali so žice upora na mestu, ki ga je treba priviti na vijak priključne plošče. V tem položaju zategnite matico. Preverite, ali so žice, ki izhajajo iz kovinske škatle, dobro izolirane, tj. ali izolacija v celoti pokriva žice in ni poškodovana. Konec žice ovijte na ustrezne vijake, kot so bili prej, in zategnite matice. Preverite, ali se žice ne naslanjajo na oporo ali lonec. Preverite tudi, ali je električni kabel, ki je bil priložen štedilniku, priključen na istem mestu, kot je bil prej. Postavite spodnji pokrov na kovinski nosilec in zategnite pritrdilni vijak. Grelnik je pripravljen.
Rubellus Petrinus
prevod: Justitius
opomba prevajalca: ker se v alkimističnih in hermetičnih besedilih pojavljajo termini, ki opisujejo koncepte, alegorije ali prenesene pomene, ki bi jih lahko zamenjevali za običajno uporabljane termine, so le-ti vedno pisani z veliko začetnico (recimo: Žveplo, Merkur in Sol) in sicer z namenom, da se ta razlika nedvoumno poudari. Branje (in tudi prevajanje) je lahko zato zelo zahtevno za popolno razumevanje (*), zato priporočam študij v skladu s starim rekom bralcem hermetičnih besedil:
"Lege, lege, lege, relege, ora, labora et invenies."
("Preberi, beri, beri, še enkrat preberi, moli in s trudom boš našel, kar iščeš.")