Kermes

Kermes je bilo spagirno zdravilo, ki se je pogosto uporabljalo v 17. stoletju. Njegova priprava je podrobno opisana v knjigi Chymica Geral učitelja A. J. Silve na Akademiji Politehniške šole v Portu, 1886, stran 337, in v Lemeryjevem Cours de Chymie, Pariz, 1756, strani 269 in 319.

Kermes je antimonova sol, ki jo lahko pripravite na Suhi ali Moker način.

Suhi način

V ognjevzdržnem keramičnem lončku na plinski peči stopite 5 delov naravnega antimonovega sulfida ali stibnita, tanko zmletega, s 3 deli brezvodnega kalijevega karbonata. Stopljeno maso pretočimo na marmorni kamen, pustimo, da postane mlačna, nato pa jo zmeljemo ali zdrobimo v steklenem ali porcelanskem možnarju in raztopimo v vreli vodi, katere masa mora biti 80-krat večja od mase.

Prefiltrirani liker ob ohlajanju ostane (oborine) v obliki praškaste snovi rdeče rumene barve. To je kermes. To snov skrbno operemo, posušimo pri zmerni temperaturi v porcelanski posodi in jo pustimo v stekleni bučki z velikim ustjem shranjeno pred svetlobo.

Mokri način

V stekleni vazi na grelni plošči tri četrt ure kuhajte en del antimonovega sulfida, redko zmletega, in 22 delov brezvodnega natrijevega karbonata v 250 delih vode.

Prefiltrirana tekočina z ohlajanjem pokaže na usedlino kermes.

Matične vode kermesa vsebujejo sulfanitno kislino, ki jo raztaplja alkalni sulfid, in ko se ta obdela s kislino, ki razgrajuje ta sulfid, se obori navlažen antimonov sulfid, ki je splošno znan pod imenom zlato antimonovo zlato žveplo.

Imeli smo priložnost preizkusiti pripravo kermesa in antimonovega zlatega žvepla.

Slednjega smo pripravili tako, da smo na grečni plošči pri zmerni temperaturi raztopili prihajajočo kaputo nedavnega Marsovega regulusa, ki smo jo drobno zdrobili, zmleli v prah in raztopili v deževnici.

Ko se raztopina ustrezno filtrira, se zalije s kisom v 10% koncentraciji Baume.

Z ohlajanjem se iz raztopine obori zlato antimonovo žveplo.

Hranimo ga v stekleni bučki z velikim ustjem shranjeno pred svetlobo.


Rubellus Petrinus

prevod: Justitius

opomba prevajalca: ker se v alkimističnih in hermetičnih besedilih pojavljajo termini, ki opisujejo koncepte, alegorije ali prenesene pomene, ki bi jih lahko zamenjevali za običajno uporabljane termine, so le-ti vedno pisani z veliko začetnico (recimo: Žveplo, Merkur in Sol) in sicer z namenom, da se ta razlika nedvoumno poudari. Branje (in tudi prevajanje) je lahko zato zelo zahtevno za popolno razumevanje (*), zato priporočam študij v skladu s starim rekom bralcem hermetičnih besedil:

"Lege, lege, lege, relege, ora, labora et invenies."
("Preberi, beri, beri, še enkrat preberi, moli in s trudom boš našel, kar iščeš.")

nazaj