Duh vina

Opazili smo, da nekateri spagiriki pogosto priporočajo, da se pri pripravi tinktur in drugih spagiričnih pripravkov uporablja komercialni alkohol ali destilacija žganja ali drugih žganih pijač.

Te alkoholne pijače poleg alkohola, katerega izvora ne poznamo, vsebujejo tudi druge dodatke, kot so barvila, arome, itn.

Ni dvoma, da je alkohol, ki je destiliran iz sladkornega trsa, sladkorjev ali sladkorne pese in fermentiranega sadja, kemično etanol.

Spagirično pa obstaja ogromna razlika med komercialnim etanolom in tistim, ki je bil pridobljen v lekarni, ter žganjem iz naravnega vina.

Navedel vam bom primer dobrega vinskega žganja, ki je kakovostno. Nabavite steklenico dobrega vinskega destilata z vsaj 25-letno obstojnostjo v sodu iz francoskega ali portugalskega hrasta, kot je ta, ki smo vam ga pokazali na sliki.

V primeren kozarec natočite malo vina in ga krožno pretresite. Ta dragoceni nektar pijte počasi. Nato povonjajte, kaj je ostalo v kozarcu. Začutili boste neprimerljiv, zelo prijeten sladek vonj, podoben medu in s "šopkom"/buquet. Kako je bila mogoča podobna preobrazba staranega vinskega žganja v 25 letih?

Razlago, ki smo jo našli, lahko pripišemo le esenci vina. Odveč vam bo povedati, da destilacija tega "nektarja" in pridobivanje njegovega žganja zaradi visoke cene ne bi bila ekonomsko smiselna.

Tudi v zvezi z znamenitim vinom portovcem se pri njegovi proizvodnji dodaja žganje iz vina najboljše kakovosti, da se doseže 18% alkoholna stopnja.

Zakon izrecno prepoveduje uporabo drugega žganja, ki ni čisto vinsko žganje, zato je njegova kakovost tako visoka.

To je samo primer, saj se lahko žganje, ki ga boste potrebovali za svoje spagirično delo, pridobi iz vina iz zadnjega leta, tako da je razmeroma poceni.

Opazili smo tudi, da je nekoliko težje dvigniti stopnjo vinskega žganja na 98 % ali več. To ni težko, če uporabljate ustrezno steklovino in ni treba imeti vakuumskega destilatorja ali zapletene vaze. Zadostuje alembik z nastavkom, ki ovira dostop vode do grelne posode in ki vsebuje 90% vinskega žganja, ter z dodatkom živega apna v odstotkih, navedenih v našem pisanju o vinskem žganju.

S steklovino, ki smo jo uporabljali, nismo nikoli imeli težav pri pridobivanju najmanj 98% vinskega destilata.

Zakaj vinski destilat in ne kateri koli drug alkohol? Vinski destilat je na lestvici rastlinskega razvoja najpopolnejši rastlinski Merkur. Ne vsebuje le etilnega alkohola, ampak tudi eterično olje grozdja, ki ustreza vrsti.

Poleg tega z destilacijo cvetočih vej rastline, ki vsebuje eterično olje, to postane sestavni del Merkurja te rastline, saj ga potegne v destilacijo.

Prav tako je prav, da se Merkur rastline lahko pridobi s fermentacijo iste rastline brez dodajanja fermentiranih snovi ali sladkorja.

FPri rastlinah, kot je melisa ali druge podobne, ki vsebujejo veliko vode, ta postopek ni tako težaven, vendar je treba imeti veliko količino rastline, da se s fermentacijo pridobi alkohol, ki pozneje omogoča rektifikacijo do 98%. Dodajanje sladkorja rastlini za fermentacijo je s spagiričnega vidika groba napaka, saj je alkohol, ki ga dobimo pri destilaciji, alkohol, ki nastane pri fermentaciji sladkorja in ne Merkurja rastline.

Pravzaprav bi bila destilacija iz fermentacije rastline skoraj nemogoča. Zato je izvedljiva rešitev destilacija vinskega žganja skupaj s cvetočimi vejami izbrane rastline.

Spregovorimo o destilaciji vinskega destilata. Za to je treba destilirati vino dobre kakovosti, in da bi dobili 750 ml žganja pri 45%, je treba destilirati vsaj 5 litrov vina pri 12%.

V sredozemskih državah (Portugalska, Španija, Francija, Italija in Grčija), kjer pridelujejo vino visoke kakovosti in zmerne cene, je to zelo enostavno, saj je vino razmeroma poceni in za učinek ni treba imeti vina visoke kakovosti, saj je dovolj tudi vino, ki stane največ 1 evro ali 1 ameriški dolar na liter.

Za konec naj povemo, da ni alkohola, ki bi bil primerljiv z duhom vina. Zato so ga naši Mojstri predpisali za spagirsko Umetnost in zato, da ne bi poskušali opravljati priprav s kakšnim drugim alkoholom, ker ne bo imel enakih vrlin.

Rubellus Petrinus

prevod: Justitius

opomba prevajalca: ker se v alkimističnih in hermetičnih besedilih pojavljajo termini, ki opisujejo koncepte, alegorije ali prenesene pomene, ki bi jih lahko zamenjevali za običajno uporabljane termine, so le-ti vedno pisani z veliko začetnico (recimo: Žveplo, Merkur in Sol) in sicer z namenom, da se ta razlika nedvoumno poudari. Branje (in tudi prevajanje) je lahko zato zelo zahtevno za popolno razumevanje (*), zato priporočam študij v skladu s starim rekom bralcem hermetičnih besedil:

"Lege, lege, lege, relege, ora, labora et invenies."
("Preberi, beri, beri, še enkrat preberi, moli in s trudom boš našel, kar iščeš.")

* v kolikor je prevod nerazumljiv preverite še osnovno besedilo v angleškem jeziku