notranja alkimija

avtor: Moreh

Jedro alkimistične tradicije sestavljajo: 1) praktični, eksoterični del in 2) teoretični, ezoterični del. Ta članek je namenjen kratkemu uvodu v ezoterično komponento.

laboratorij in oratorij

Alkimija je spoj praktičnega, psihološkega, naravoslovno-filozofskega, mističnega in medicinskega vidika. V skladu z navedenim sta drug ob drugem obstajala dva vidika dela: 1) Zunanje ali operativno delo (v povezavi z laboratorijsko tradicijo) in 2) Notranje ali duhovno delo iniciacijskega procesa (zlasti tiste prakse, kot so meditacija, obred in branje, ki vodijo k duhovnemu napredku). Ti vidiki se dopolnjujejo. Z zaužitjem spagiričnih/fitofarmacevtskih ali naprednih alkimističnih pripravkov naj bi okrepili fizično in sprostili fizične ali psihične blokade. Na ta način rezultati operativnega dela pomagajo povečati zavest in duševne sposobnosti učenca alkimije. To lahko posledično vodi do nadaljnjih razkritij na notranji ravni ali do odgovorov na vprašanja, povezana z zunanjo, operativno oz. fizično alkimijo.

vrata na vrt

Na svet se rodimo z naborom nevronov, ki jih je skupaj približno 100 milijard, kar je približno toliko, kot je zvezd v naši galaksiji. Ti nevroni se prepletajo in tvorijo smiselne vzorce in skupine ter tvorijo osnovno podporno strukturo naše resničnosti. Razvoj možganov je potekal od spodnjega možganskega debla prek srednjih možganov do prednjih možganov. Sprednji možgani obstajajo le kot majhna izboklina pri živalih, vendar so se pri naših prednikih primatih pojavili pred približno 20 milijoni let.

Z razvojem prednjih možganov se je razvil ločen čut za čas, ki se nahaja v levi polovici možganov. Umska dejavnost raziskovanja in iskanja zahteva nenehno projiciranje uma naprej v času, da bi ugibali in ustvarjali, kaj je pred nami. Iskalno vedenje se nanaša na uresničevanje posebnih potreb po hrani, spolnosti ali prostoru za spanje. Raziskovalno vedenje je nespecifično. Preprosto nas motivira (naš Chiah - več o tem kasneje), da se še naprej gibljemo, gledamo, slišimo, čutimo. Med tem iskanjem um ne beleži le dogajanja v okolju, temveč skoraj od samega začetka dejavno oblikuje to, kar vidi. Alexander Luria je ugotovil, da naše ukvarjanje s prihodnostjo - naše "uresničevanje namenov, načrtov ali programov" - predstavlja "največji del vseh specifično človeških oblik dejavnosti". Ko je naš cilj dosežen, se dejavnost ustavi; toda vsakič, ko ga ne dosežemo, to vodi k nadaljnji mobilizaciji prizadevanj. Luria je zaključil, da so naši čelni možganski režnji prizorišče velikega dela tega, kar imamo za "občutek za prihodnost". Grey Walter je odkril tako imenovane "valove pričakovanja", ki se pojavljajo predvsem v čelnih možganskih režnjih. Ti valovi se povečujejo, ko oseba pričakuje, da se bo nekaj zgodilo, in se zmanjšujejo, ko pričakovanje upade. Zdi se, da obstaja kibernetična povratna zanka, v kateri delovanje sistema ali organizma oblikujejo informacije o okolju, ki se vračajo v sistem ali organizem. Na milijone povratnih zank nas povezuje z okoljem, pri čemer je aktivni človeški um osrednja postaja za napovedovanje, projekcijo in posredovanje pri ustvarjanju resničnosti. Napredujemo v prihodnost, napovedujemo, projiciramo in posredujemo ter spet napovedujemo, projiciramo in posredujemo. Prihajajoče informacije in energija se razčlenijo za analizo bit za bitom, odhajajoče informacije in energija pa se sestavljajo bit za bitom v zaporedja. Vidiki nas samih, ki jih kabalisti imenujejo Ruach in Nefeš, so glavni akterji v tem procesu. Več o tem v nadaljevanju.

Notranje delo

Notranje delo je orodje za odkrivanje, kaj je um, kaj lahko z njim počnete in kaj so o njem vedeli že stari. Številna starodavna besedila o ekstatični kabali (na primer od Abrahama Abulafia) ali arabska besedila o meditaciji (Ibn Arabi) opisujejo izkušnje in znanja, ki jih lahko preverimo in izkusimo sami z notranjim delom. O tem, kaj točno se dogaja v našem umu in kako deluje, imamo zelo malo znanja, vendar lahko sčasoma s prakso introspekcije, kot nas učijo številne ezoterične tradicije, odkrijemo svoj um in bistvene resnice o duhovnih sposobnostih uma. Ko razvijete razumevanje za osnovno tradicijo in bistvene resnice o uporabi uma za ezoterično napredovanje, boste lahko videli resnice, ki so jih pretekle kulture ohranile o tej bistveni proto-Kabali, in razumeli, na čem te resnice temeljijo.

Ena od prvih veščin, ki jih je treba usvojiti, je sposobnost vstopa v stanje polzavesti, ki je nekje med sanjami in resničnostjo. Lahko bi mu rekli lahkotni trans ali preprosto meditativno stanje. To je nekakšna mešanica med budno zavestjo in sanjskim stanjem. Delovanje uma se pogosto razlaga s primerjavo z enim od najnaprednejših strojev, ki jih poznamo: računalnikom. V tej vzporednici je nezavedno programska oprema sistema, zunanji svet in naše telo sta strojna oprema, podzavest pa grafični uporabniški vmesnik (po angleško GUI - Graphic User Interface).

Pravijo, da so "nerazložene sanje kot neodprto pismo od Boga". Ko sanjate, dejansko poteka pogovor med zavestnim umom in različnimi vidiki nezavednega uma. To vključuje božanski vidik v nas samih, ki ga pogosto imenujemo naš višji genij. Ko smo v stiku s tem vidikom, lahko prejeta sporočila in vizije dejansko primerjamo s prejemom pisma od Boga.

mehanizmi resničnosti

Notranje delo temelji na možnosti notranjega dialoga in na dejstvu, da nezavedno dejansko nenehno poskuša komunicirati z zavestjo prek animiranega piktografskega jezika občutkov in vizij. Zdaj je popularizirano v okrnjeni različici pod naslovom "Skrivnost". Na žalost priljubljeni film o tej temi ne prepozna ene od glavnih vrzeli in ovir v tem mehanizmu. Stari mojstri so se med drugim naučili, da nezavedno sprva izbere podobe, ki simbolizirajo ideje, na podlagi vaših naravnih nagnjenj v zvezi z vašim odnosom do teh podob. Toda stari mojstri so tudi odkrili, da lahko nezavedno naučite uporabljati sistem simbolov (piktografski prikaz), ki ga želite uporabljati sami, da bi pogovor tekel v obe smeri. Kabala predstavlja rezultate večstoletnih raziskav na tem področju. Na podlagi Kabale lahko notranjo dinamiko shematizirate na naslednji način:

Ta slika opisuje ustvarjalni mehanizem, ki obstaja med božanskim in nami, med makrokozmosom in mikrokozmosom. Opisuje tudi delovanje mikrokozmosa, v katerem imajo pomembno vlogo Neschamah/Neshama, Ruach in Nefesh. Na tej točki ta članek uporablja izraze iz kabalistične tradicije, ki se bodo naključnemu bralcu morda zdeli abrakadabra. Dovolj je povedati, da je ustvarjalni proces, ki ga spoznavamo z notranjim delom, isti proces, ki ustvarja in vzdržuje našo resničnost. Z meditacijo, delom v transu, sanjarjenjem ali vizualizacijo se do neke mere povežemo s tem procesom in dostopamo do področij, kjer lahko vplivamo na ta ustvarjalni proces. Čeprav je pri tem prisotna določena nevarnost, so lahko tudi koristi velike; zato si toliko mistikov in iniciatov ezoteričnih tradicij prizadeva razumeti in obvladati ta sistem.

prevod: Justitius

opomba prevajalca: ker se v alkimističnih in hermetičnih besedilih pojavljajo termini, ki opisujejo koncepte, alegorije ali prenesene pomene, ki bi jih lahko zamenjevali za običajno uporabljane termine, so le-ti vedno pisani z veliko začetnico (recimo: Žveplo, Merkur in Sol) in sicer z namenom, da se ta razlika nedvoumno poudari. Branje (in tudi prevajanje) je lahko zato zelo zahtevno za popolno razumevanje (*), zato priporočam študij v skladu s starim rekom bralcem hermetičnih besedil:

"Lege, lege, lege, relege, ora, labora et invenies."
("Preberi, beri, beri, še enkrat preberi, moli in s trudom boš našel, kar iščeš.")

* v kolikor je prevod nerazumljiv preverite še osnovno besedilo v angleškem jeziku